V osami sedim,
strto srce v lupini na vodni gladini,
obraz prekriva spoznanje:
odšel si,
ostale so sanje.

Gleda me ptica na robu lupine,
plamen svetlobe
prikaže strahove,
slišim v beli obleki ujete duhove.

Lune ni več,
v vodi zrcali se tišina,
med zidovi v srcu ujeta bolečina.

Katjuša Kosovel

Pesem najdete v knjigi Ulica lepih misli