Večnost Objamem še zadnje misli v sebi, zapojem pesem, ki sva jo skupaj pela, objamem vse poljube, ki sem jih v srce ujela, objamem skrbi, ki sem jih zate v noči preštela. Objamem te, ljubezen moja; ne spustim te, čeprav objem je prazen, si večna moja ljubezen. Katjuša Kosovel V knjigi Saj veš, da mi [...]
Pošlji mi poljub Zaupaj mi sanje, da bom vedela, če iste sanje deliva; povej mi o občutkih, da bom vedela, če skupaj v sanjah zaspiva. Povej mi, če sem jaz še tista, ki zvečer poljub ulovim, če sem v tvojem objemu, preden zaspim. Prišepni mi, če sem še s teboj čez dan in v mraku, [...]
V osami sedim, strto srce v lupini na vodni gladini, obraz prekriva spoznanje: odšel si, ostale so sanje. Gleda me ptica na robu lupine, plamen svetlobe prikaže strahove, slišim v beli obleki ujete duhove. Lune ni več, v vodi zrcali se tišina, med zidovi v srcu ujeta bolečina. Katjuša Kosovel Pesem najdete v knjigi Ulica [...]
Me boš znal uloviti, ko bom padla, ko bo moja pot temna in hladna? Me boš znal objeti, ko me bo strah, ko bom v tebi videla nešteto napak? Me boš nasmejal, ko bo zame oblačen dan, mi boš še vedno na lice položil dlan? Zasuči me, naj se na glas zasmejim, naj bo moj [...]
Znašla sem se v ulici, polni dežnikov; umaknem se v labirint hodnikov. Obuta v natikače, poletno obleko stopam po lužah brez dežnika ujeta v vonj poletnega dežja, ko kapljice hladijo razgreta tla. Počasi se sprehajam po dežju, ogledujem si hiše, vse tiste poglede skozi okna, priprta polkna, vse tiste stopnice, premočene cvetlice, kamnita, spolzka tla, [...]
Pridi, greva svet spremenit! Vzemi s seboj pogum, ker bo potreben, da se bova borila, vse skale pohlepa okoli obrnila,... poiskala ljudi, ki jih beda dol tišči. Vsi ti velikani, vse te podgane v lepih oblekah, vse lopove v preoblekah bova slekla in ljudi oblekla. Pridi, greva svet spremenit. Nadela si bova barve ljubezni, jezila [...]
NI ČAS ZA MOLK Ne morem več molčati, ko gledam ta svet, ki je naslonil ponos na prvo drevo, ... odšel v pogubo brezbrižnih občutkov, svet, ki se je izgubil v gneči pohlepnih, duševnih olupkov. Ne morem več šepetati o krivici, ne morem več za vogalom jokati, gledati shiran svet, ponižen in v blatu, nočem [...]
