Do ljudi si želim v konfliktih vedno pristopati v prijaznem tonu, čeprav ga oni zame ne uporabijo. Dokazala sem si, da se strasti prej umirijo, če si prijazen in ponudiš rešitve. Ego utihne in oglasi se ljubezen.
Se pa zgodi, da nekateri ne poznajo prijazne besede, ker so vedno vse reševali skozi negativo in z žalitvami. To je ta zid, ki si ga naredimo in si mislimo, da so le puščice tiste, ki rešujejo.
Jaz puščic nimam! Kako naj razborožim takšnega človeka? Postavim se pred oklep in vse puščice se odbijejo tja, od koder so prišle. Karma 😊

Naj zmagajo. Naj živijo v svoji resnici in prepričanju. Naj si mislijo, da so zmagovalci.
Vem, da sem zmagovalec jaz, ker poznam ljubezen. A zakaj bi z njimi to delil, če je ne sprejemajo? Žal.

Katjuša💋