Kako vem, da sem na pravi poti.

Kako vem, da sem na pravi poti? Kako vem, da so moje misli še vedno pozitivne, kljub vsemu? Včeraj sem imela pred seboj eno veliko in lepo priložnost, ki bi mi olajšala nekaj dni v prihodnosti. Skoraj kot nek doseg cilja in dokazano bi mi bilo, da je tudi to mogoče. A kaj, ko velikokrat o svoji sreči ne odločamo prav sami. Ne odločamo sami, pa na ta način, ker ne verjamemo vase. Očitno tudi sama vase še vedno ne verjamem dovolj, da me je korak pred ciljem zaneslo in sem padla. Uf! Kot iz trampolina sem zletela na trda tla. Zdaj pa tako. Neke sanje so se mi zagotovo med tem poletom izgubile, odneslo jih je. Trenutek ob udarcu so se moji občutki že pripravljali na misli. Tiste negativne, žalostne. Potem pa, ker se seveda dnevno učim kontrolirati svoje misli in se držati stvari, ki jih pišem, sem se odločila, da obrnem smer misli. Veste kaj, prav lep občutek je bil, ko sem zaslišala, da si lahko uresničim sanje in, da sem celo bila izbrana za to, a žal se je (pri meni) nekje zalomilo in je vse propadlo. Videla sem, da je to v kar sem dvomila lahko uresničljivo. Res lep občutek, ko sem 2 uri uživala v teh občutkih. Za to sem hvaležna, ker vidim, da je možnost, da se nekaj takšnega še ponovi. Videla sem, da je mogoče! To je pozitivno!

Vem, da sem na pravi poti in, ker vem, da so moji občutki tisti, ki me osvobajajo, sem izbrala te – POZITIVNE-

Mogoče so te moje sanje bile le začetek tistih, res velikih.

Poskusite tudi vi. Nič se ne prav konča, vse so le priložnosti. Vam povem iz lastnih izkušenj.

Katjuša