Vsak zase ve, kaj potrebuje, da mu bo lažje. Če si ne želi spremembe, išče izgovore in ostaja v svojem svetu, kjer pa se vseeno ne more sprijazniti s trpljenjem.

Mi smo njihovi prijatelji in jim želimo le najboljše. Trudimo se jim pomagati s svojimi izkušnjami. Tako sem tudi sama počela, se zaganjala v ljudi in jih prepričavala, da si določenih stvari ne smejo dovoliti. Poslušali so me in kimali, da vse to vedo, a so mi vedno natrosili veliko izgovorov. Nič se ni zgodilo. Jaz sem se sekirala. Tudi jezna sem bila, ker me niso poslušali.

Danes mi je žal za vse to. Sama vem, da sem morala prehoditi določeno pot, da sem (sama) spoznala, da sem prišla do konca. Sama! S prijateljicami smo lahko le igrale vloge žrtev in se smilile same sebi. Koliko krat sem jim celo obljubila, da se bom postavila zase in seveda se nisem. Pa mi je bilo res hudo. Potem pa je prišel dan, ko nisem potrebovala nobene prijateljice, nobene podpore. Sama sem naredila STOP. Sama, ker sem bila na to pripravljena in odločena, da si v življenju tega več ne dovolim.

Vsak potrebuje izkušnje, svojo pot. Pomagajte, ko vas prosijo za pomoč.

Katjuša