BESEDE V JUTRU

Univerzalno pravilo

21/5/2019, 19:09|

je ljubezen.

Ljubi tistega, ki ga je težko ljubiti.

Tisti hitri bi rekli:”Meni to ni potrebno, zakaj bi imel rad nekoga, ki me ne podpira, zaničuje.” Umaknemo se seveda lahko, a brez zamere in obtoževanj.

Jaz vidim resnično moč v tem, da takšne ljudi razumemo in se zavemo, da je problem v njih. Ne privoščijo, ker sami niso srečni s svojim delom, življenjem. Vse se skriva v njih. Takšni ljudje v sebi nimajo ljubezni in je zato ne vidijo v drugih.

Ker pa mi poznamo ljubezen, bomo takšne ljudi razumeli. Ne bomo obsojali, zaželeli jim bomo vse dobro. Pravilo, ki nas odreši takšnih ljudi, drugače jih bo vedno več v našem življenju.

Katjuša

Izberimo prave misli

17/5/2019, 16:58|

Ne želim se ponavljati kot reklame na televiziji, čeprav jih tudi oni vrtijo, da se jih dobro zapomnimo. 🙂

Opažam, da je še vedno največji izziv za nas STRAH.

Vsak ga pozna. Vsak!

Ljudje se rodimo brez strahu. Počasi ga spoznavamo skozi nevarnosti, ki nam jih za naše dobro predstavijo starši. Kot otrok se spomnim, da je v vzgoji bilo nekaj normalnega in naravnega, da so nas povsod strašili, kaj se lahko zgodi, če. Vzgoja je bila res drugačna, kot je danes. Danes se svet odpira novemu in vesela sem, ko vidim, da se počasi vse spreminja. A strahovi so še vedno tu. 🙂 Na žalost.

Sama poznam strahove, že iz otroštva. Vzela sem jih zase. V vsaki neprijetni situaciji ali naporu, sem jih poklicala in vzela zase. Navada. So bili trenutki, ko sem si jih sama sprogramirala in jim dala vlogo, ki me je počasi požirala. Spomnim se 15 let nazaj, ko sem vsak dan živela v strahu. Bila sem brez službe z majhnim otrokom. Danes vem, da je vse to bila navada. Bila sem res dobra vedeževalka in sem za vse vedela, kaj se bo zgodilo. Seveda vse negativno. Uf, kakšni filmi. 🙂

Nisem pa vedela, zakaj se mi to dogaja. Nisem poznala postopka, ki bi me odvadil od starega vzorca. Vse, skoraj vse, prinesemo iz otroštva. Razčistila sem, zaradi katerih trenutkov sem začela strah sprejemati zase in mu z vsakim vdihom poklonila življenje.

Danes vem vzrok in danes vem, kako si pomagati. Ne pričakovati od sebe, da se boste  strahu rešili in bili vsak dan le pozitivni. Preveč bi zahtevali od sebe. Skoraj nemogoče. Verjamem, da v življenju moramo imeti dež in sonce. Velika rešitev je, da se misli zavedamo. Da jih imamo pod kontrolo. 

  • Ko začutim strah, negativne misli, so mi to povzročile MISLI.
  • Misli, ki jih izbiramo sami!

Vsak najbolje pozna svoje telo in občuti, kdaj prihajajo te drobne pošasti, ki jim pravimo strahovi. Predlagam, da se zavestno ustavite in jih zavestno spremenite. Razmišljajte o stvareh, ki jih radi počnete, razmišljajte o svojih lepih sanjah, o ljudeh, ki jih ljubite.

Poskusite, meni je uspelo. Ponosna sem nase, ker vem, koliko dela je bilo na tem področju.

Vse je dobro in vse je najlepše. To že veste. 🙂

Iskreno in brez lektorja

Katjuša

 

 

Vedno se ne vidi zvezd…

15/5/2019, 13:31|

Večkrat napišem kakšen komentar in ga potem izbrišem. Želim se naučiti, da mi ni potrebno vedno povedati svoje mnenje in se zanj boriti, da bi ga drugi razumeli. Kdaj mi uspe, kdaj pa ego tako udari, da moram kakšno izustiti.

Zdaj poslušam glasbo, ki ji nekateri rečete, da je daleč od tega. Glasba je umetnost. Gledam dva mlada človeka, ki sta na odru v soju umetnih zvezd. Verjamem, da bi se oba raje izgubila v vesolju, kot pa predstavljala našo deželico, kjer nista bila deležna prave podpore. Hvala bogu, da pojeta zase in predstavljata svojo pesem in svojo umetnost. Mlada sta in lepa. A ljudem zelo tuja. Večini! Tuja, hladna. Veliko imen se ju je prijelo. Nekatera so takšna, ki jo odrasel človek ne izreče. Žalitve.

Včeraj sem uživala. Bila sta na odru pred Evropo. Solze so mi tekle, ker je pesem res balzam za mojo dušo. Bila in ostala sta to, kar sta. Ona dva. Nista se spreminjala. Obožujem takšne ljudi, ki so lahko to, kar so. Ko sem sama prvič slišala pesem, se prav spomnim občutka. AAAA? Poslušam. Refren se me je dotaknil.

Rada razmišljam in se sprašujem. Ko ne razumem, ko mi kdo ni všeč, se poskušam vprašati, zakaj me človek moti. Težko je biti iskren do sebe a, če se boste po tihem vprašali in si določene stvari priznali, boste videli, zakaj vaju ona dva motita. Nihče vas ne bo slišal. Nihče obsojal, če vam bosta postala celo všeč. 🙂

Ali vas motita, ker ne potrebujeta drage obleke, da sta opažena? Ali vas motita, ker ne potrebujeta make- upa, da sijeta? Ali vas moti mirna pesem in njun umirjen videz? Če nas moti njuna energija, nam mogoče vesolje kaže, da bi se morali tudi mi umiriti. Na uspeh ali za dosego sanj, ne potrebuješ rdeče šminke in razkošne obleke. Potrebuješ le sanje in sebe! In to je popolnost, da si upaš.

Vse, kar nas moti izvira iz nas.

Mlada sta in čudovita. Vidi se ljubezen, toplino, čeprav je marsikomu vse to hlad. Ne razumete besedila? Vse, kar morete narediti je to, da mu prisluhnete.

Poskusite v vsem najti ljubezen. Mlada sta, premlada, da morata sprejemati kritike za to, ker preprosto sta! Ne zaigrana.

Bodimo ljudje in se vedno predno stegnemo jezik vprašajmo, zakaj tako čutimo!

Upam, da vas nisem razjezila. Ne prepričujem vas, da naj vam bo pesem všeč, ker vsak ima svoj okus. A vsi se trudimo in strmimo k sanjam. Vsi delamo najbolje, kar znamo. Cenite to.

Prosim vas, da ju kot umetnika samo razumete in ju podpirate ali pa se preprosto obrnite stran.

Nekateri v ravni črti vidijo le ravno črto, nekateri pa bodo v tej ravni črti videli zgodbo.

Iskreno, brez lektorja.

Uživajte in držimo pesti

Katjuša

 

Pozitivne misli prinašajo srečo!

28/4/2019, 15:25|

Minilo je veliko let preden sem se začela zavedati svojih misli. Nekaj normalnega mi je bilo, da so bile negativne in polne strahov. Nisem si znala pomagati, nisem verjela, da mi ne pripadajo. Nisem razumela stavka, da smo sami kreatorji svojih življenj.

Za vse pride svoj čas. Prišel je tudi zame. Odločila sem se, da ne gre več tako naprej in sem začela brati in se učiti. Začela sem kontrolirati svoje misli. Prišli so moji dolgoletni prijatelji strahovi in še danes se spominjam, kako sem jih odganjala in spreminjala misli v pozitivno. Dokler mi ni prišlo v navado. Vedno hitreje sem občutke kontrolirala in jih zaznavala. Seveda pa so negativne, kot pozitivne misli del nas. Negativne so nam bolj poznane, bližnje in bolj razumljive. Lažje je biti negativen, kot pa pozitiven. Nič ni narobe, če imamo negativne misli, prav pa je, da jih zaznamo in prekinemo. Nikdar ni negativna misel prinesla dobro v naša življenja. Pozitivne pa nam vlivajo samozavest, občutek sreče, upanja in verjamem, da imajo misli takšno moč, da ustvarjajo.

Prva pomoč pri kontroli misli je meditacija, vizualizacija. Predvsem pa počnite tisto, kar vas veseli.

Katjuša ❤

 

Ogledalo

9/1/2019, 16:55|

Ljudje radi slišimo le tisto, kar nam paše. Tisto, kar nas spodbuja, da ostanemo na mestu in se smilimo sami sebi. Včasih paše, ne bom rekla, da ne. A, če želimo spremembo se je potrebno premakniti. Tudi biti samo pozitiven in stati na mestu, ni od tega velikega rezultata. Mogoče nam kdo drug “reši rit” a na dolgi rok ni dovolj biti samo pozitiven.

Raje kot se smilimo sami sebi in ves svet obtožujemo za našo nesrečo, raje si priznamo določene napake, sprejmimo odgovornost in pojdimo naprej. Vse se nam je zgodilo z razlogom, da se premaknemo, da gremo naprej. Razpadla veza nam kaže, da ni vsa krivda na partnerju, razpadla veza nam kaže to, da ni veza delovala v ljubezni. Za to pa sta potrebna dva.

( Lahko sem ga imela močno rada in si sebi tega res ne morem očitati. )Mogoče je čas, da si postavim ogledalo in v njem vidim le nekoga, ki je prosil za ljubezen. Pritisk je bil zagotovo zanj prevelik. Včasih ne znamo spustiti.

Nimam denarja. Ogledalo me sprašuje kakšen odnos imam do denarja, a mu dajem pozitivno oznako?

Vse izhaja iz nas. Prav vse! Ne bom obtoževala sveta. Svet mi samo s signali pomaga, da opazim sebe.

MI SMO KREATORJI SVOJEGA DNEVA, ŽIVLJENJA.

Kar bomo sešili, to bomo nosili. 

Katjuša Kosovel

 

 

Vsak dan šteje

5/1/2019, 11:07|

 

Preteklost je že zdaj ta trenutek. Minil je. Preteklost uči za sedanjost, sedanjost oprošča preteklosti in ji vedno daje priložnos, da se iz nje nekaj naučimo.

Čas je tisti, ki uči in popravlja dejanja in gradi dobre ljudi.

Katjuša♥️

Meni je huje…

3/1/2019, 17:27|

Smo ena smešna bitja. 😳 Želja po dokazovanju je v nas že v genih, saj se je človek že v preteklosti moral dokazovati, da je preživel.

Zanimivo mi je to, da med prebiranjem forumov, večkrat zasledim, ko nekdo napiše, da se mu je nekaj slabega zgodilo, sledi veliko komentarjev:”Meni je bilo še huje!” Vsak se trudi prikazati, da je bolj trpel ali imel bolj žalostno izkušnjo kot avtor zapisa. 🤔

Zakaj se to ne zgodi, ko nekdo napiše, da je srečen? Zakaj se takrat ne tekmuje, kdo je večji srečnež?🤔

Potenciranje negativnega ni rešitev, vloga žrtve ni rešitev. 😊 Opazujte svoje misli, besede. Se splača. ❤

Katjuša

Ljubezen boli???!!!

29/12/2018, 15:00|

Ni mi vseeno, ko slišim med najstniki njihovo prepričanje o ljubezni. Baje ljubezen boli in je bolje biti samski in brez nje. Oh, pa je še sploh ne poznajo.

Od kje jim to prepričanje? Kdo jim je to povedal? Filmi, glasba ali vzorci iz družine? Težko si zamislim, da bi si pri teh letih že nabrali slabe izkušnje.

Ljubezen je res nekaj najlepšega, kar lahko doživimo. Nesrečna ljubezen ne obstaja. To je naša iluzija. Ego. Če nam nekdo ljubezni ne vrača, to še ni nesreča, ker očitno je nekje nekdo, ki nas bo zasul z njo. Srečen si, ko ljubiš, ko imaš lepe občutke. Nikdar ne pričakuj, da boš srečen, ko boš ljubljen. Ne hrani se s tem.

Ko pa se dva razideta, ni ljubezen imela nič pri tem, ker je očitno ni bilo. Potem pa nastopi ego in priskrbi vso žalost. V sebi pa mi že vemo resnico.

Dušo vprašaš kaj čuti. Duša ve, da je ljubila in bila srečna. Duša ve, da se razhodi zgodijo z razlogom. Duša si želi vedno najboljše. Duša upa, se veseli. Tudi žalost ji ni tuja, a prevladuje hvaležnost za nekaj, kar je lahko imela.

Ego misli, ustvarja zgodbe, se vrača v preteklost in povzroča ljubezni največjo krivico. Ego se hrani s strahovi. Poznam ljudi, ki se resnično otepajo ljubezni, ker nočejo trpeti. Če imajo prepričanje, da je ljubezen trpljenje, to zanje tudi bo. V to, kar verjameš, to sledi.

Uživajte, spoznavajte se, ljubite se. Mogoče vama ne bo šlo po načrtih. Če bo prisotna ljubezen bosta vedela, ker bosta skupaj premagovala vse ovire. Brez ljubezni pa se bosta seveda razšla. Ampak prosim, ne temu praviti nesrečna ljubezen. Tudi razhodi se zgodijo, ker ljubimo sebe.❤

Na kratko.😘

Katjuša

 

 

 

 

Vsak zase ve…

28/12/2018, 13:43|

Vsak zase ve, kaj potrebuje, da mu bo lažje. Če si ne želi spremembe, išče izgovore in ostaja v svojem svetu, kjer pa se vseeno ne more sprijazniti s trpljenjem.

Mi smo njihovi prijatelji in jim želimo le najboljše. Trudimo se jim pomagati s svojimi izkušnjami. Tako sem tudi sama počela, se zaganjala v ljudi in jih prepričavala, da si določenih stvari ne smejo dovoliti. Poslušali so me in kimali, da vse to vedo, a so mi vedno natrosili veliko izgovorov. Nič se ni zgodilo. Jaz sem se sekirala. Tudi jezna sem bila, ker me niso poslušali.

Danes mi je žal za vse to. Sama vem, da sem morala prehoditi določeno pot, da sem (sama) spoznala, da sem prišla do konca. Sama! S prijateljicami smo lahko le igrale vloge žrtev in se smilile same sebi. Koliko krat sem jim celo obljubila, da se bom postavila zase in seveda se nisem. Pa mi je bilo res hudo. Potem pa je prišel dan, ko nisem potrebovala nobene prijateljice, nobene podpore. Sama sem naredila STOP. Sama, ker sem bila na to pripravljena in odločena, da si v življenju tega več ne dovolim.

Vsak potrebuje izkušnje, svojo pot. Pomagajte, ko vas prosijo za pomoč.

Katjuša

Pariška četrt

9/11/2018, 20:22|

Skozi priprta okna se je slišal vrvež ljudi, kolesa kočij so udarjala ob tlakovana kamnita tla, nekaj minutno tišino je preglasila stara lajna, ki jo je vrtel ulični umetnik. Bila je jesen v mestu.

Skozi priprto okno je pogledala ona v dolgi črni kombineži, ki je prekrivala porcelanasto belo polt. Bila je v stari hiši v vogalu stare mestne ulice. Lepa hiša, velika. Ostala ji je v lasti po smrti staršev. Hiša polna preprog in lestencev, ki so prostoru podarili glamur, ki ji je služil, da je opravičila svojo damsko obnašanje. Bila je ženska, ki je ljubila ljubezen. Stalno jo je iskala in se izgubljala med poljubi, dotiki. Lepe besede so ji postale navada. Na prvi pogled je imela vse, a bila je zelo osamljena. Vsa ta pozornost, vsi ti prstani, verižice, najete noči, vse to ji ni pomenilo nič. Moški so kupovali ljubezen, sama pa je sanjarila o pravi ljubezni. O pravem moškem, ki ne bo v jutru odšel kot list v jesenskem vetru.

Gledala se je v ogledalo, spustila svoje črne kodre, si napudrala svojo polt in ustnice pobarvala v rdečo. Bila je v svojem svetu. Polna pozornosti a sama. V dolgih večerih je ob knjigi sanjarila o tistem, ki bi jo ljubil in bil ob njej namesto knjige v večeru. Namesto knjige za njeno dušo.

Zmoti jo ropot po stopnišču. Odpre polkna in zagleda visokega črnolasca, kako stisne otroku v dlan nekaj denarja. Zapre polkna.

Čez nekaj minut potrka. Otrok s šopkom rož, s šopkom angleških vrtnic in sporočilom.

(Se nadaljuje)

Katjuša

Lekcije

27/10/2018, 21:48|

Verjamete v to?

Verjamem v to, da nam življenje ponuja rešitve, da se lahko zgradimo.
Tisti, ki nima samozavesti, bo imel ob sebi nekoga, ki ga bo poniževal. Tisti, ki ni pogumen, mu bo življenje vedno ponujalo izzive, tisti, ki je strahopeten se bo vedno pojavljal pred strahovi.

Vse to so lahko za nas rešitve, da si pomagamo. Da se upremo in se odpravimo na svojo pot. Izkoristimo lekcijo. Vedno bomo v življenje dobivali nekoga, ki bo naše ogledalo.
Verjamem, da vsi pridemo na svet z določenim poslanstvom. Lekcije v življenju nas vodijo, da izpolnimo svoje poslanstvo.
Lekcija nas nauči.
Lekcija ni cona udobja, lekcija nas pomika naprej.
Če želimo rešitev, jo z lekcijo najlažje dobimo.
Ko nas življenje preizkuša je pa od nas odvisno kakšno pot bomo ubrali.

Bomo izpolnili svoje poslanstvo?

 

Katjuša 😍

 

 

Povsod pravila!

19/10/2018, 10:59|

Kot rakete padajo na vse strani. Učijo nas, kako živeti, določajo pravila, nam svetujejo. Vse skupaj deluje  kot en dober biznis. Veliko ljudi živi danes od tega, da nas učijo, kako se moraš postaviti, da boš stranki všeč, kako se stranki nasmehniti, kam postaviti roke. Učijo nas, da postajamo roboti. Stroji. Priznam, da me je pred letom vse to tudi zanimalo, kako to deluje. Dokler me niso začeli ti učitelji prepričevati, da ne delam prav, ker preveč objavljam. Da to ni v redu. Da je dovolj le objava na dan. Da moram paziti, kako ogovarjam ljudi. Vem, da lahko nekoga moti, da imam vsak dan 6 objav. Me ne zanima, ker jaz v tem uživam. In sem res zelo hvaležna, da vi to čutite. Vse je pristno.

Zdaj ne vem, a me je ego rešil ali le moja volja, da delam prav. Nisem verjela v to, da ne delam prav, ker jaz v tem neskončno uživam. Tudi, ko mi kje zmanjka vejica, tudi, ko je vse napisano za nekoga nesmisel, sem jaz to objavila, ker sem v tistem trenutku tako čutila. Brez pretvarjanja, da sem nasmejana kot sonček, v resnici, pa so solze bile povod za vse moje slovnične napake in žalostne misli. To je vse življenje.

Na vsakem vogalu nas učijo. Ponujajo rešitve. Sledite svojim občutkom, svoji dobri volji, polepšajte si dan in ostanite vi. Vsak dan dobim z vsakim vašim všečkom potrditev, da vam je všeč, da se in me razumete.

Ni pravila, da boš uspešen.  Uspešen boš, ko boš srečen, ko boš stal za tem, kar počneš. Ko boš ti! Dober do sebe in drugih. Iskren.

Na svetu najbolj prepoznam igran nasmeh. Oči so tiste, ki ga izdajo.

Večkrat me ljudje sprašujejo, kako sem prišla do toliko sledilcev. Bila sem to, kar sem. Ljudje začutijo, tisti, ki pa ne, je pa to njihova stvar. Vsem ne moremo biti všeč, saj tudi meni ni vsak všeč.

Ugajajte sebi. Ljudje potrebujemo pristnost.

Katjuša

Misli potrebujejo gospodarja

5/10/2018, 18:20|

Zadnje čase se mi vse vrti okoli misli. Spremljam svoje. Kako so me v tem tednu že v jutru želele preizkušati. Zelo hitro potegnejo vase, v strahove in zgodijo se neverjetne zgodbe.😏 Priznam, da sem bila te dni pred preizkušnjo. Ali bodo zmagale one ali jaz. Pred leti so me hitro potegnile vase.
Zavedala sem se in poiskala rešitev. Meditacija, sprehodi, kontrola misli ter moj lep scenarij. Uspelo mi je.
Tako je, ko se leta ne zavedaš in vse strahove stisneš v podzavest. Seveda oživijo, ko ni pravi čas za to. 😉

Misli so del nas. Vsako minuto. Misel se začne z jutrom. Vsako minuto je z nami.
Misli so pomembne za naše življenje. Z njimi si lahko škodimo ali koristimo. Ne verjemite vsaki misli, a jih vseeno razumite.

Vzamite tiste, ki vam prinašajo srečo!

Katjuša ❤

Moja prijateljica

23/9/2018, 19:38|

Pravijo. Spet pravijo in določajo pravila družbe. Stroka ali nekdo, ki ima pet minutk časa.Pravijo, da mati in hči ne moreta biti prijateljici, ker prijatelju se lahko vse pove, mami ne, ker mamo se drugače spoštuje kot prijateljico???

Nikdar se nisem obremenjevala s tem. Pri 25 letih sva z možem načrtovala otroka. Dobila sem hčer, ki je moja najboljša prijateljica in vzgajam jo tako, da bo vsaka prijateljica, ljudje  srečni ob njej in da jih bo spoštovala tako, kot spoštuje mene. Ne potrebujem odra in aplavza, ker sem mama. Ni lestvice, ki je po stopnjah določeno spoštovanje. Jaz spoštujem ljudi, ki so ob meni. S tistimi, s katerimi se ne družim, se z njimi ne ukvarjam.

To so moji občutki, moje razmišljanje. Mogoče se motim, mogoče imam prav. Ne vem. Vi veste zase in delajte po svojih pravilih.

Moja hči je moja prijateljica. Vem in ona ve, da mi lahko vse pove. Pomagala ji bom, jo razumela in če se bo kdaj cel svet obrnil proti njej, jo bo doma čakala mama.❤

Katjuša 🌸❤

 

Dobim vse, kar si želim

12/9/2018, 17:43|

Bi bilo lepo, če bi naslov tega zapisa veljal? Če vam iz osebnih izkušenj povem, da Zakon privlačnosti ni čira čara, da resnično deluje, a bi mi verjeli? Izbiro imamo. Lahko smo pozitivni ali negativni. Lahko krivimo okolico, ljudi za slab dan ali pa se od ljudi, okolice umaknemo in si naredimo lep dan.

Iz izkušenj vem, da se vedno tudi ne moremo smejati, ker potrebujemo nasprotja. Velikokrat pa lahko prav v slabem dnevu dobimo tisto brco, da se začnemo spreminjati in začnemo delati na sebi. Počutje je tisto, ki nam prikazuje kakšne misli imamo. Pomembno je, da si zmagovalec in si pomagaš tako, da si pozitiven in, da se čimprej izvlečeš iz “slabega dne”.

Kako ustvarjati po Zakonu privlačnosti?

Vse, kar si želimo in vse, kar si ne želimo USTVARJAMO! Misli imajo moč!

Ko pride misel, ki vam ni všeč. Misel, ki vam zbuja strah in negativne občutke jo v trenutku prekinite in zavestno obrnite misli. Vsemu, kar namenjate pozornost (pozitivnemu ali negativnemu) je na dobri poti, da se ustvari. Zavedamo se moči misli in večkrat na dan si prikličite v misli vaše sanje, želje. Občutite veselje, čustva, veselje. Občutite to, kar bi v realnosti občutili, če bi to imeli. Bodite odločni! Verjemite in ne upajte.

Veliko stvari sem si tako priklicala v svoje življenje. Tudi tiste nezaželene.

Katjuša

VSI ZA SPOŠTOVANJE

10/9/2018, 13:54|

Po omrežjih je veliko govora o tem, kar sem sama že velikokrat izpostavila. Razvila se je ideja, da bi blogerji, vlogerji in ostali, ki nagovarjamo ljudi, pozitivo širili naprej o spoštovanju en do drugega.

Debata se je razvila, ker si ljudje pod določene objave dovolijo pisati vse, kar jim “EGO” dovoli, če bi bila prisotna srčnost in dobra namera, bi bili komentarji drugačni. Tudi sama sem v preteklosti veliko nasprotovala, ker ljudi enostavno nisem razumela. Nisem razumela pa predvsem sebe in vse, kar sem videla v njih, sem videla v sebi. Potrebno je razumeti življenje in določene stvari. Potrebno je razumeti svoje občutke, ki jih začutimo, ko imamo željo nekoga napadati. Prečistimo pri sebi. Kje piše, da je moja resnica pravilna? Je vredno nekomu na neprimeren način povedati svoje mnenje? Veliko ljudi misli, da, če napišemo svoje mnenje, da se s tem prijazno podpišemo in so nam vsi sovražni komentarji opravičeni!

NAJDITE V VSEH LJUDEH DOBRO. Vzemite si čas in berite blog, glejte vlog in iščite v tem, ki vam gre tako na živce nekaj dobrega. Poskusite in poslušajte svoje občutke, kako se bodo spremenili. Če pa vam to ne bo uspelo, pa tem ljudem ne sledite. Ne razumem ljudi, ki sledijo ljudem na omrežjih in jih ne podpirajo ter se z njimi obremenjujejo. Če pa jih radi spremljate jim boste svoj pogled na kakšno stvar povedali lepo, da jim bo resnično lahko v pomoč, da postanejo še boljši.

Jaz sem pred letom ugotovila, da nima pomena se truditi ljudi prepričati v svoj prav. Vsak ima svojo resnico in vsak lahko počne tisto, kar sam misli, da je prav. Prav vsak, ki se javno izpostavlja, snema vlog, piše blog, misli, da počne prav. Piše to, kar sam verjame. Zakaj bi temu oporekali. Njegovo življenje, njegova pot. Ljudje se preveč obremenjujemo s tem, ker mislimo, da imamo mi vedno prav in, da vsi ostali počnejo vse narobe. Ni tako.

V naši deželici je negativne energije veliko, posebno na teh omrežjih, kjer lahko ljudje brez profilne slike postanejo Veliki in vzamejo “besede” v svoje roke. Veliko žaljivih komentarjev, podlih. Včasih pomislim, kaj se s človekom dogaja, da pride do takšnih komentarjev in sem prepričana, da jih zelo veliko potrebuje pomoč. Resno mislim. Zdrav človek zaradi drugačnega mnenja ne bo nekomu želel smrti.  Najbolj pa so nestrpni ti, ki sledijo politiki. Vojne so nepotrebne in, če bo šlo tako naprej, se bomo med seboj najprej pobili in vsi tisti, ki se jih tako bojite, bodo poselili našo deželico, ker nas več ne bo. Tako daleč smo prišli in tako preprosto je to. Strah nas je vsega, kar je za mejo, strah nas je ljudi, ki jih v Sloveniji še videli ne bomo. Strah pa je ubijalec in je z egom najboljši prijatelj. Potem pa nastanejo hude bitke. Umirite moči. Pokažimo strpnost in se ne strašimo med seboj. Nikjer na svetu ni države, ki bi bili vsi zadovoljni s politiko.

Neprimerna obnašanja v šolah. Vsi poznamo te zbadljivke, če jih nismo doživeli sami, smo pa opazovali, kako so se frajerji spravljali na mlajše. Vsem tem frajerjem primanjkuje pozornost in jo iščejo pri nemočnih. Zakaj se frajer na šoli ne spravi na frajerja v višjem razredu? Ne upa si, ker ve, da mogoče ne bi bil zmagovalec. To pa vam pove, kakšni so ti ljudje. Mladi ljudje in žal mi je za njih. Tukaj pa je potrebno delo doma. Starši smo tisti, ki vzgajamo. Starši smo tisti, ki pokažemo otroku kakšen naj bo, da bo življenje prijazno do njega in svet lepši. Če otrok doma posluša o tem, kakšna je sodelavka, kako je grda, debela, suha, vse to postane njegov vzorec. Bodimo to, kar si želimo, da bodo nekoč naši otroci. Jaz sem prav pred dnevi hčerki rekla, da vsem ne more biti všeč, ker tudi njej zagotovo vsi niso všeč ( po karakterju) in, če ji kdo ne paše, naj se preprosto umakne.

Če pa vas zamika, da bi k nekomu rinili, ki vam ni všeč, naj si bo to vloger, bloger, politik, pa se vprašajte zakaj se tako trudite. Pri čem vam pomaga ta borba za prav. Spremenili ga ne boste, spremenite sebe!

Spoštujte sami sebe! Ko se boste spoštovali, ne boste pomislili, da bi komu uničili dan z “vašim mnenjem”. Povedali boste spoštljivo ali pa se spoštljivo umaknili. Zakaj? Ker se spoštujete!

#VSIZASPOŠTOVANJE

Katjuša

En človek lahko zruši sanje…

7/9/2018, 12:53|

Ne razumem ljudi, ki so se odločili za študij poklica, ki jih ne veseli. Zakaj tako mislim? Zato, ker očitno ni to to, da se potem stvari zalomijo. Govorim za poklic učitelja. Poznam učitelje, ki so resnično predani svojemu poslanstvu. Zaenkrat res še nisem imela neke slabe izkušnje. Tudi pomislila sem na to, da kakšno odgovornost nosijo in kako naporno zna biti delo z otroki. Niso vsi otroci lepo vzgojeni. Niso vsi otroci vzgojeni v duhu spoštovanja drug drugega. Avtoriteta odraslih se je izničla. Žal. Verjamem, da je težko in potem še starši vedno iščemo svoje pravice. Zagotovo se otroka brani, tudi, če ta nima prav. 😉 Hm.

V mojih šolskih časih je bilo drugače. Starši si kaj veliko niso upali ali pa jih ni zanimalo. V spominu mi bo ostala učiteljica, ki je vse po vrsti žalila. Veliko otrok je resnično zasovražilo  njen predmet in ta vzorec se je potem nosilo še v srednjo šolo.
Včeraj me je nek dogodek prav spomnil na to.
Opozorjena sem bila na učiteljico, ki bo učila mojo hči. Baje, da je žaljiva, nesramna, arogantna. Pomislila sem na to, da verjetno zato, ker se kdo do nje grdo obnaša. Tudi, če bi to bilo lahko opravičilo, ne sme bit. Vse vzamem z rezervo, a so ljudje, ki jim tudi verjamem in ne opozoril sprejmem kot “eno vaško kvanto”. Poznam, da so takšni učitelji iz lastnih izkušenj.

Vsi imamo lahko težave doma, v službi. Vsi smo ljudje. Jaz to razumem. Ne razumem pa, da si nekateri dvigajo svoj ego na mladih ljudeh, ki si želijo učiti in spoznati pošten in ljubeznjiv svet. Zakaj se potem prikažejo oni in jim ga rušijo? Zbijajo samozavest! Zakaj sistem ne prepozna teh ljudi? Nismo vsi za vse!
Hčerki nisem nič rekla o tem. Sem pa povprašala, kako je pri predmetu. Pogledala me je in rekla:” Veš, kako zabija!”😏
Nisem komentirala.

Kako naj bodo otroci dobri, če nimajo zgleda?
Kako naj bodo motivirani, če nekateri učitelji iščejo neznanje in ne znanja?
Po komu naj se zgledujejo?

Začnimo doma. Vzgojimo dobre ljudi, spoštljive, dobre do sočloveka, vljudne, poštene in pridne.

Upam, da njen sloves ne bo dotaknil mojega otroka. Mene ni nihče branil, jaz jo bom. Z ljubeznijo.

Katjuša

Iskreno drugič

6/9/2018, 14:48|

NISEM MOTIVATOR, SEM VAŠ PRIJATELJ.

Zaradi tega stavka pišem ta zapis.

Poplava novodobnih motivatorjev. Povsod jih dobite. Plačate in ste ozdravljeni in razumete vse o življenju in rešeni so vaši vzorci. So tudi takšni, ki vas na 3 urnih predavanjih ozdravijo in vam dajo certifikat, da lahko pomagate ljudem. Jaz v to ne verjamem, ker vem koliko dela je potrebno, da razumeš življenje. Ni to moje ljubosumje, da komu ne bi privoščila. Cenim ljudi, ki ljudem resnično pomagajo, začutim pa tiste, ki so jim koristi drugje.

Nič nimam proti temu, a me skrbi, ker se je resnično, vse to preveč razpaslo. V večini v škodo ljudi in v korist denarja. Seveda posplošujem. So tudi ljudje, ki jim je vredno zaupati. Bodite previdni komu zaupate. Predlagam vam, da zaupate ljudem, ki so nekaj preživeli in se naučili kako iz tega. Verjemite ljudem, ki so vse doživeli. Povedali vam bodo rešitev iz prve roke. Verjemite ljudem, ki jim po občutku zaupate. Verjemite ljudem, ki se učijo, da bi bili boljši.

Nisem motivator, čeprav marsikdo pomisli na to. Jaz si želim biti vaš prijatelj. Sem ženska stara 40 let. Vse, kar pišem in svetujem, počnem iz svojih izkušenj. Mogoče se sprašujete, kaj sem doživela. Dovolj, da mi je bilo dovolj strahov,napačnih vzorcev, dovolj poniževanj, dovolj izgub, dovolj mobinga, dovolj ljudi, ki so mislili, da je moje življenje njihovo, dovolj zaničevanj, prepričevanj, da je življenje borba, dovolj kreganj, obsodb itd.

Katjuša

Ne rada prodajam svojih zgodb. Ljudje pa takšne zgodbe radi prebirajo in se lepo prodajajo. Večina ljudi zgodbe prebirajo tudi samo iz firbca. Verjetno vse to spada v življenje. Verjamem pa, da se lahko v kakšni zgodbi ljudje tudi najdejo.

Jaz vam lahko povem, kaj me je v življenju prizadelo in veste, da se zdaj ne počutim, da bi bila takrat žrtev, da bi me vse to zaznamovalo. Jaz sem danes hvaležna za vse! Prav vse. Vse je minilo in vse to me je pripeljalo do tu, kjer sem danes. Kako ne bi bila za to hvaležna!

Ne ciljam na to, da bi mi morali vse verjeti. Želim si samo to, da bi mi verjeli, da vse mine. Da se vsega lahko osvobodiš. Da se lahko naučiš biti srečen, da delaš na sebi. Da bereš knjige, ki učijo, da meditiraš, … veliko je še drugih vaj. Vse to pomaga,da, ko pride slab dan, da se znaš dvigniti iz negativnih misli.

Živimo. Poslušajte svoje dihanje, poslušajte bitje srca. Bodite hvaležni, da živite.

Vaša prijateljica

Katjuša

Če ste prišli do konca, vam v zahvalo ponujam z geslom ISRENO( vpišete ga v sporočilo ob naročilu) podarim ob nakupu knjige 🔴poštnino, 🔴darilce,🔴 misel za vas. ⤵️

( do 9.9.2018)

https://www.ulicalepihmisli.si/knjiga-narocilo/

 

“Želim ti dobro”

5/9/2018, 19:45|

Verjamem v to, da se lahko imamo vsi lepo. Samo, če delamo na tem. Zavedati se moramo, da smo se rodili, da živimo. Ne tako, da dihamo, a vseeno življenje prespimo. Tu smo, da se razvijamo v dobre ljudi, da smo pozitivni. Le tako bomo videli vse te lepote, ki nas obdajajo. Pomislite na to, kaj vas vse v življenju moti, kaj vas obremenjuje. Poskusite najti rešitev. Razmisli o tem, da bi to, kar vam ni všeč spremenili. Ne dopuščajte, da vam ljudje “polnijo” glavo kaj je prav in kaj ni. Sami veste, kaj je vaše poslanstvo.

Oprah bi po babičino morala biti sužnja, dekla. Učila jo je od malega za ta poklic. Oprah je vedela, kaj bo. Danes je ena izmed najbolj bogatih in uspešnih voditeljic.

Akcija! Kreiraj si dan, pogumno v življenje.
Veste koliko krat sem slišala:”Ti lahko…” Pojma niso imeli, da ni bilo nič lahko, dokler se nisem odločila za spremembe. Potem pa je postalo lahko, ker je vse steklo. Veste koliko krat sem poslušala:”Kako naj mati samohranilka zamenja službo? Še dobro, da nekaj dobi, pa čeprav ne dobi vsak mesec plače…”
Kako? Tako, da se spoštuje in verjame vase. Tako, da je pozitivna in se motivira. Tako, da se priuči ali spremeni svoj hobi v delo. Vse se da. Samo žrtev se ne sme biti.
Ne verjemite ljudem, ki “želijo dobro”. Saj veste. Njihove zgodbe in njihovi strahovi.
Tudi meni ni potrebno verjeti. Pišem vam le moje izkušnje in moje zgodbe. Rada vas imam in vam ne privoščim, da bi obstali v sistemu v katerem sem predolgo stala in jokala. Dokler se nisem odločila za spremembe.

Življenje je lepo. Za vse! Dajte si spodbudo, dvignite palce, zmagoslavno roke v zrak. Tečete lahko težko pot, a na cilju boste zmagovalec.

Nikdar ne klonite! Verjemite vase. Prosim.

Katjuša❤

Ni za objavo!

1/9/2018, 20:43|

Slikice, ki se je v Ulico lepih misli ne upam več objaviti, saj je požela veliko nasprotovanj 🤔 in rekordno število delitev. 😁 Ni nič posebnega, ker slika več pove od napisanega. Celota je pa tista, ki je marsikoga razjezila.

 

Iskreno sem se počutila jezno, ko sem jo napisala. Negativno. Edina prosta nedelja, ki je vedno prehitro minila in ponedeljkov pa res nisem oboževala. Težava je sicer bila pri meni. Mogoče me danes kdo od vas celo razume.😏

Danes je drugače. 🤩 Danes vam priporočam, da vse obrnite na šalo, saj ni nič tako hudo kot izgleda. 😁

Katjuša

 

Novo obdobje

30/8/2018, 10:08|

Te dni poslušam mojo Nino, kako na glas razmišlja o novem začetku. Verjamem, da jo preganja tudi trema, saj se ljudje novih začetkov podzavestno bojimo. Niso nam poznani, zato so polni vprašanj.

Prvega septembra nastopi v prvi letnik. Nova šola, novi ljudje, nova pravila. Polno neznank.

Govorim ji, da je to vse najboljše. Nikjer ne piše, da so spremembe slabše. Težko je iz starih navad. Verjamem.

Nismo na svetu zato, da bi živeli v starih navadah, da bi delali le tisto, kar poznamo. Živimo, da se preizkušamo, da se premikamo, učimo.

Najlepše obdobje mladosti je pred njo,

Takoj bi se vrnila in nič spremenila. Uživala bi kot sem takrat.

Lepa je mladost, lepi so spomini.

Uživajmo

Katjuša 💋

Vprašajte se…

29/8/2018, 14:34|

Vprašajte se, kdo ste?

Pred meseci na enem intervjuju za lokalni časnik me je novinarka pri prvem vprašanju vprašala: “Kdo je Katjuša Kosovel?”

Težjega vprašanja še nisem dobila in hkrati tako lahkega. Mislimo si, da sebe poznamo. Poskusite, pa ne v obliki življenjepisa. Poskusite globje. Dovolite si, da se spoznate. Razmišljate o sebi in svojih uspehih, pohvalite se, podarite si vrednost, ki jo imate. Cenite se, ker Vi ste zmagovalec!

Katjuša 🌺

Življenje ni borba.

27/8/2018, 08:43|

Kdo te je prepričal v to, da je življenje borba? A misliš, da je življenje zate kazen? Imaš občutek, da ti nič ni dano, da se moraš za vse boriti?
Prvo vprašanje je, kdo te je v to prepričal, kdo te je navadil tako živeti, tako razmišljati. So ljudje, ki živijo v revščini, a se zjutraj znajo prikloniti soncu in zvečer zahvaliti dnevu. So ljudje, ki so bolni, a si želijo živeti in življenje vidijo kot dar. So ljudje, ki imajo streho nad glavo, urejen dom, službo, zdravje, ljubezen, a še vedno se z nečem borijo in jim je življenje borba. So tudi ljudje, ki gredo po težji poti, se trudijo, delajo cele dneve a so zvečer srečni, da so lahko z družino. Pri vsem tem je bistvo le eno. ❗Hvaležnost ❗ Lahko imaš vse ali le eno stvar  in si za to hvaležen. Hvaležen, da živiš, da si zmožen vse okoli sebe sprejemati s hvaležnostjo. Prav vse nas nekaj nauči in zgradi, da postanemo močnejši.

Bodite hvaležni in se zahvaljujte. Vedno več boste imeli razlogov za to.

Katjuša

Iskreno!

23/8/2018, 20:06|

Veliko zahval dobivam v privat sporočila. Hvala! Lahko bi jih delila med vas, a tega ne počnem, ker so zame in to je moja intima.

                      Ljudje ste prijazni!

Prijatelji mi večkrat rečejo, da zakaj jih ne delim, ker bi si s pohvalo lahko povečala tudi prodajo. Marketing. Ne želim si na tak način pomagati! Res ne. To je moje veselje, ko se lahko zahvalim, ti občutki. Res polni hvaležnosti.

Ne sledim drugim in ne počnem, kar počnejo drugi, da se približajo kupcu.
Ljudje, ki me spremljajo točno vedo, kakšne stvari ustvarjam, ker iskreno sem tu tudi za vas, ker si želim in upam, da lahko komu pomagam. Nisem “popolna”, trudim se živeti po tem, kar pišem in učim. Prvo učim sebe, potem vas. Skupaj smo v tej zgodbi. Nikdar nisem rekla, da se vedno držim napisanega. Eh, kdaj mi tko spodrsne in to javno pokažem s kakšno mislijo, ki ni prav pozitivna. To je življenje. Gor in dol. Imamo hribe in doline, smeh in solze. Bistvo je, da si pomagamo, da se dvignemo. Zagotovo je bolje kričati YES na hribu, kot pa v dolini. 😁

Pišem iz sebe, iz svojih izkušenj in ljudje to začutijo. Učim se z vami, ker tudi sama padem in moram znova začeti  Ni mi to težko priznati! Človek, ki trdi, da je lahko vsak dan Juhuhu ➡️ laže. Moje mnenje. Bistvo je v tem, da se čim prej dvignemo.

Hvala, ker se “potite” z mano do cilja. Cilj je živeti življenje, ga razumeti in ga pokazati drugim, da je lepo.
Ker je lepo!

Se strinjate?😊

Rada vas imam.

Katjuša 💋

Besede …

20/8/2018, 20:14|

Besede so včasih zelo nerazumljive, če jih ne opremimo z glasom in čustvi. Velikokrat izpadejo drugače, kot smo želeli.

So tiste, ki pobožajo in tiste, ki ranijo in odmevajo v glavi kot v najboljši akustični dvorani. Veliko let sem se borila z besedo NE. V mladosti je bila na seznamu prepovedanih, saj je bilo pravilo, da si prijazen in ubogljiv. Hočeš ali nočeš. Prijazen do drugih, ne do sebe. To je bila vzgoja za polnenje ega. Pridni, lepo vzgojeni otroci. Dobra reklama za starše. Nič narobe. Veliko je plusev, ki jih danes ni. So pa tudi ti minusi, ki so nas zgradili v odrasle osebe in se zdaj moramo z njimi boriti.

Želela sem reči ne, a sem se prestrašila, da bom izpadla nesramna in, da me ljudje ne bodo cenili. Spet sem skrbela za druge in ne zase. Prisilila sem se, da sem vzljubila to besedo in ji  več ne pripisujem negativnega prizvoka. Ljudje v teh časih hitro zagrabijo in izkoriščajo.

Rečite ne. Nihče vam ne bo zameril, ker boste iskreno povedali svojo resnico. Če pa vam bodo zamerili, pa je to njihova stvar. Očitno so imeli namen prvo poskrbeti zase in pozabili na vas. A, ker se vi imate radi, si tega ne boste dovolili.

Spoštujte se in, ko se boste spoštovali boste sprejeli tudi ne, kot darilo in ne kot zavrnitev.

Besede. Uporabite jih z ljubeznijo.

Katjuša 💋