Besede so včasih zelo nerazumljive, če jih ne opremimo z glasom in čustvi. Velikokrat izpadejo drugače, kot smo želeli.

So tiste, ki pobožajo in tiste, ki ranijo in odmevajo v glavi kot v najboljši akustični dvorani. Veliko let sem se borila z besedo NE. V mladosti je bila na seznamu prepovedanih, saj je bilo pravilo, da si prijazen in ubogljiv. Hočeš ali nočeš. Prijazen do drugih, ne do sebe. To je bila vzgoja za polnenje ega. Pridni, lepo vzgojeni otroci. Dobra reklama za starše. Nič narobe. Veliko je plusev, ki jih danes ni. So pa tudi ti minusi, ki so nas zgradili v odrasle osebe in se zdaj moramo z njimi boriti.

Želela sem reči ne, a sem se prestrašila, da bom izpadla nesramna in, da me ljudje ne bodo cenili. Spet sem skrbela za druge in ne zase. Prisilila sem se, da sem vzljubila to besedo in ji  več ne pripisujem negativnega prizvoka. Ljudje v teh časih hitro zagrabijo in izkoriščajo.

Rečite ne. Nihče vam ne bo zameril, ker boste iskreno povedali svojo resnico. Če pa vam bodo zamerili, pa je to njihova stvar. Očitno so imeli namen prvo poskrbeti zase in pozabili na vas. A, ker se vi imate radi, si tega ne boste dovolili.

Spoštujte se in, ko se boste spoštovali boste sprejeli tudi ne, kot darilo in ne kot zavrnitev.

Besede. Uporabite jih z ljubeznijo.

Katjuša 💋